ZVEZA SLOVENSKIH ČASTNIKOV

OBMOČNO ZDRUŽENJE MARIBOR

Pohodi in druženja

Na 27. spominski pohod od Pohorja do Triglava - Pokljuka 2012

 

 

V spomin na partizanske patrulje, ki so se v času NOB povzpele na Triglav, in sicer:

3.5.1944 borci Gradnikove brigade,

2.8.1944 borci igralske skupine IX. korpusa in

20.10.1944 borci Jeseniško-bohinjskega odreda.

Omenjene patrulje so razvile v tem času na vrhu Triglava slovensko zastavo.

V patrulji Jeseniško-bohinjskega odreda je sodeloval tudi naš sokrajan iz Limbuša, polkovnik Janez –Ivan Gradišek. Ob osvoboditvi Beograda so na vrhu Triglava razvili slovensko zastavo.

Prireditev je skupen projekt vseh veteranskih organizacij: Zveze združenj borcev  za vrednote NOB, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze slovenskih častnikov.

Namen tradicionalnega spominskega pohoda na Triglav je utrjevati narodno zavest s Triglavom kot simbolom slovenstva, druženje ljubiteljev narave, katerih vrednote odlikuje povezovalna miselnost, obujati spomine na partizanske patrulje, ki so se na vrh povzpele v času NOB, poudarjati pozitivne vrednote NOB in jih prenašati na mlajše rodove. Vsebine so kasneje razširili s kulturnim programom in zaključno javno prireditvijo na Pokljuki ter vsakoletnim triglavskim slikarskim in kiparskim taborom.

Temu so dodali še  obeleženje in praznovanje okroglih obletnic ter  s tem še obogatili to prireditev.

Posebno obeležje in pomen so k temu dodali tudi udeleženci pohodov, tako so se že leta 1999 iz

Ankarana peš podali na Triglav predstavniki veteranov osamosvojitvene vojne (letos so to pot prehodili že štirinajstič). Skupina pohodnikov iz Vipavske doline se že od leta 2005 poda na Triglav z Nanosa.

Tudi v naši častniški organizaciji OZSČ Maribor se je po jubilejnem 25. spominskem pohodu porodila zamisel, da bi tudi Štajerci  s  Pohorja poizkusili prehoditi če ne vso, pa vsaj večji del poti na Triglav.

Prvo idejo je dal major Jože Gruden, ki jo je predložil skupaj s planinskim vodnikom Francijem Rajhom, predsedniku OZSČ Maribor, majorju Jožefu Škofu. Ideja je naletela na plodna tla, vendar finančno ni bila izvedljiva. Zato smo se letos odločili, da večino stroškov nosimo pohodniki sami, OZSČ Maribor pa prispeva iz plana sredstev tisti del, ki je predviden za enodnevni vzpon na Triglav in proslavo na Pokljuki (4 do 8 članov). Planinsko društvo Planika Maribor s predsednikom Fracijem Rajhom nam je animiralo nekaj izkušenih planincev in planink ter dalo vodstveno in logistično podporo. Turistično  društvo Pekre pa je krilo stroške nočitev oz. goriva za spremljevalno vozilo.

Zlatku Partliču, predsedniku TD Pekre se pohodniki zahvaljujemo za sponzorstvo.

Po  skrbno načrtovanih kondicijskih pripravah, načrtu poti in rezervaciji nočitev v planinskih kočah smo se pohodniki zbrali dva dni pred odhodom na pot v Domu kulture Pekre. Tu smo predstavili načrt poti (Franci Rajh), pohodnike, ki bodo – oz. so prehodili načrtovano pot in tiste, ki so se nam pridružili na Pokljuki. Predsednik OZSČ Maribor g. Jožef Škof in predsednik KD Pekre-Limbuš, g. Jože Černelč pa sta nam zaželela srečno in uspešno pot. Za to priložnost sem spesnil tudi pesem »Od Pohorja do Triglava« (glej prilogo).

Skupina častnikov OZSČ Maribor oz. planincev PD PLANIKA Maribor je letos prvič prehodila pot preko Pohorja, dela Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank preko Pokljuke, Kredarice do vrha Triglava. Skupino sta organizacijsko vodila vodnik Franci Rajh in Jože Gruden.

Na pot smo krenili že v soboto, 30. junija; pot nas je vodila od Areha preko Šumika, Treh žebljev   (zadnjega bojišča Pohorskega bataljona), Grmovškovega doma, Pavčkovih partizanskih bolnišnic, Andrejevega doma, Belih vod, Smrekovca, Travnika, do Koče na Loki pod Raduho v dolino Solčave. Nato prevoz do Ljubelja, vzpon do Doma na Zelenici in  na vrh Stola. Sledil je sestop do Valvazorjevega doma in do Most pri Žirovnici. Tu so  se nam priključili ostali trije pohodniki, s katerimi smo se skupaj odpeljali na Rudno polje.

Z Areha proti Triglavu smo v soboto ob 5. uri zjutraj krenili sledeči pohodniki (člani OZSČ Maribor – enota Pekre): Marija Štrman, Marjana Mežnar, Olivija Hafner in Jože Gruden. Za logistično podporo

in spremljevalno vozilo je skrbel vodnik in predsednik PD Planika Maribor, Franci Rajh.

V četrtek, 5. julija sta se nam pridružila člana OZSČ Maribor (enota Limbuš): praporščak in veteran ZVVS Franc Prevorčič, aktivni častnik in veteran ZVVS Boris Pavalec ter vodnik PD Planika Maribor Tone Koren.

Prvi dan, sobota, 30.6.2012

Zjutraj smo se ob 4. uri iz Maribora z avtom odpeljali do Ruške koče pri Arehu. Ob 5. uri smo krenili peš na pot (Štrman, Mežnar, Hafner, Gruden) proti Šumiku,  Trem žebljem do Koče na Pesku, kjer smo si privoščili pivo in dopoldansko kavo. Pot smo nadaljevali mimo Lovrenških jezer, preko Jezerskega vrha do najvišje koče na Pohorju – Ribniške koče (1533 m) in preko najvišjega vrha Pohorja – Črnega vrha (1543 m) do Grmovškovega doma, kamor smo prispeli ob 17. uri. Sledila je večerja in nočitev.

Drugi dan, nedelja, 1.7.2012

Od Grmovškovega doma  smo ob 5. uri krenili preko Velike Kope, Partizanskega doma po evropski peš poti E-6 do Turiške vasi (kava). Ta dan nas je posebno mučila vročina, Olivijo so zelo pekle noge. Pot nas je dalje vodila mimo Šmiklavža, gradu Vodriž, partizanske tiskarne Kajuh, Sp. Razborja in Zg. Razborja do gostilne Pečolar, kjer nas je prvič pričakal naš avtomobilski spremljevalec Franci Rajh. Tu nam je partizanska kurirka  Mirka Cvinga  pripovedovala zgodbe iz NOB(pošto je nosila v laseh). Pot smo nadaljevali mimo Prevalnika do Andrejevega doma na Slemenu (počitek, večerja, nočitev).

Tretji dan, ponedeljek, 2.7.2012

Od Andrejevega doma nas je od 5. ure pot vodila proti Kramaricam do Doma na Smrekovcu, ki je vsak ponedeljek zaprt, zato smo ostali brez jutranja kave. Po zajtrku iz nahrbtnika smo hodili čez Krnes, Komen do Koče na Travniku (počitek) in dalje do koče na Loki pod Raduho, kjer smo prenočili. Tu moj avto zaradi slabe in strme poti ni hotel peljati do koče, zato sem od ene pohodnice dobil rumeni karton.

Četrti dan, torek, 3.7.2012

Od Koče na Loki smo hodili med čudovitimi planinskimi rožami preko Durc do Koče na Grohatu (kava.) Sledil je spust v dolino Savinje – Solčavo. Med potjo v gozdu, ki je slabo označena, sem moral ob posmehu planink uporabiti karto in kompas za orientacijo. Ko smo že videli vas Solčavo, sem spregledal na drevesu smerokaz (hodil sem 50 m spredaj), zato sem moral  pohodnice zaradi svoje  trmoglavosti loviti, torej sem hitel po daljši poti. Zato sem v Solčavi dobil rdeč karton od Himalajke. Skoraj bi moral sam nadaljevati pot do Pokljuke. K sreči se to ni zgodilo, saj je Franci Rajh nekoliko ohladil vroče glave. Sledil je prevoz najprej pohodnic, nato še pohodnika do Ljubelja in vzpon do Doma na Zelenici. Tu smo po večerji prespali noč.

Peti dan, sreda, 4.7.2012

Od Doma na Zelenici smo ob 8. uri krenili naprej do Koče pri izviru Završnice, nato je sledil vzpon proti vrhu Stola. Tu smo v meglenem jutru po moji »zaslugi« zgrešili markacijo, skrito na kamnu v podrastju. Zato sem ponovno dobil rumeni karton (saj niti ne ve poti na Stol). Nato smo zopet fotkali planinske rože in gorske motive. Hodil sem spredaj in brezupno čakal na vrhu Stola, kdaj bodo pohodnice prišle na vrh. Toda glej ga šmenta, šle so najprej v Prešernovo kočo, kamera pa je morala snemati Avstrijce namesto mojih »zvestih« pohodnic. Po SMS povezavi sem bil v stiku z vodjem pohoda na Triglav, g. Janezom Kunstljem. On me je povezal tudi z radiom Jesenice oz. radiom Triglav. Od Prešernove koče smo nadaljevali pot do Valvazorjevega doma, kjer nas je dremajoč pričakal naš  spremljevalec. V domu sva imela z novinarko radia Triglav kratek razgovor o naši poti od Pohorja do Triglava. Tu smo tudi prenočili.

Šesti dan, četrtek, 5.7.2012

Po prespani noči in zajtrku nas je vseh pet sestopilo v dolino Završnice v Moste pri Žirovnici. Med potjo sem se v živo oglasil za radio Triglav(kratek intervju). Pri Lovskem domu smo se združili s pohodniki, ki so se pripeljali iz Maribora (praporščak Franc, Boris in Tone) in se skupaj odpeljali na Pokljuko. Tu smo prevzeli majice, kape in bone, pripravili nahrbtnike, se odpeljali do parkirnega mesta ter nadaljevali ustaljeno pot mimo planine Konjščice, Vodnikovega doma do Doma na Kredarici.

Ostale aktivnosti v petek in soboto so potekale po že ustaljenem redu. Zjutraj vzpon s Kredarice na vrh Triglava, razvitje prapora ZSČ Slovenije, vrnitev na Kredarico, kjer je bila ob 17. uri proslava (slavnostni govornik general Lipič). Ob zaključku proslave sem recitiral pesem »Od Pohorja do Triglava«. Po proslavi je sledilo družabno srečanje. Kot navadno je praporščak Franc ponovno izvedel štajersko-primorsko blagovno menjavo »svinjsko marmelado« za kraški pršut. Primorci so nam tudi postregli z vinom Refošk, štajersko vino so Primorci poskušali šele na Pokljuki, ker smo bili »slabi« nosači vina na Kredarico.

V soboto smo sestopili s Kredarice na Pokljuko. Ob 13. uri smo pohodniki svečano v paradi stopali v prireditveni šotor, kjer je voditelj proslave med drugimi pohodniki napovedal tudi našo prehojeno pot od Pohorja do Triglava. Posebno smo bili ponosni pohodniki, ko so nam stiskali roke udeleženci proslave in nam ploskali v pozdrav. Slavnostni govornik je bil nekdanji predsednik republike Slovenije, tovariš Milan Kučan. Njegov govor o spornem preganjanju rdeče zvezde in enačenju ene stranke s cilji razvoja Slovenije je požel velik aplavz. S pesmijo »Vstajenje Primorske« je bila kot po navadi,  proslava končana. Še slikanje z nekdanjim predsednikom Milanom Kučanom, poziranje pohodnikov s praporom in vrnitev v Maribor.

Ob koncu naše poti Od Pohorja do Triglava se iskreno zahvaljujem vsem trem pohodnicam, ki so uspešno premagale vse ovire na načrtovani poti in prenašale moje muhe v pravi in napačni smeri (po krajši ali daljši poti). Seveda gre zahvala vsem sodelujočim na pohodu, kakor tudi predsedstvu OZSČ Maribor in Turističnemu društvu Pekre, ki so nam omogočili, da smo se lahko udeležili 27. spominskega pohoda. Pohodniki iz Ankarana, ki so že štirinajstič peš prehodili pot do Triglava, so naš pohod označili z napako, ker smo se del poti vozili, kljub temu, da smo verjetno prehodili vsaj toliko poti kot oni. Vsak dan smo hodili povprečno 10 ur in po grobi oceni prehodili preko 160 km planinskih poti. Po kratki analizi pohoda je pred nami nov izziv, prehoditi peš celotno pot od Areha do Triglava (novi plan poti je že izdelan). Upamo, da nam bo na 28. spominskem pohodu v juliju 2013 uspelo, saj so vsaj trije pohodniki (pohodnice) ponovno pripravljeni sprejeti ta veliki izziv, seveda ob podpori OZSČ Maribor.

V osemčlansko ekipo pa že sedaj vabimo nove pohodnike(ce), ki so pripravljeni ponosno hoditi enajst dni po planinskih poteh naše domovine od Pohorja do Triglava in ohranjati pozitivne vrednote različnih generacij ter jih prenašati na mlajše pohodnike.

Vodja pohoda:

Maribor, julija 2012                                                               Jože Gruden

Priloge:

Od Pohorja do Triglava (pesem)

Slike z začetka poti, Kredarice, vrha Triglava in Pokljuke   so v Galeriji.

Od Pohorja do Triglava

 

 

 

Kdo si družba razigrana,

kam se podajaš

v zori jutra,

skupina mala klena,

od kod velikega truda vnema?

 

Mi smo družba mariborska, častniška,

s planinami omamljena,

od Pohorja do Triglava

je naša pot usmerjena

v spomin patrulj na očaka Triglava.

 

Čez Pohorje na Kamniško-Savinjske Alpe,

preko Karavank vabi nas Pokljuka,

vzpon do Kredarice in na vrh Triglava;

častniški prapor razvijemo,

narodno zavest prebujamo,

simbolom slovenstva večno slavo ohranimo!

 

Prapori na Kredarici vnovič v vetru plapolajo…

Ob zatonu sonca harmonika raztegne meh;

Štajerci s Primorci, z Gorenjci in Dolenjci spomine obudimo.

V soboto zjutraj na Pokljuko se kolona vije,

tam osrednja je proslava veteranov generacij združenih;

partizanske pesmi zadonijo, »Vstajenje Primorske« se sliši glas,

naj se stranke prebudijo, končno glave vodij ohladijo,

slovenskemu narodu mir in končno spravo zaželijo.

 

 

 

tridesetega junija 2012                                                  Jože Gruden