ZVEZA SLOVENSKIH ČASTNIKOV

Čas teče in nič ne reče, a vendar znova postreže z novostmi. V okviru dobro načrtovanih in vselej zanimivih spremljevalnih prireditev, ob že 22. obletnici PEKRSKIH DOGODKOV, sta se ob ugodnih vremenskih razmerah na lepi zelenici Vojašnice generala Maistra v Mariboru že sedmič spoprijeli nogometni ekipi MO RS in ZSČ. Selektorja obeh ekip, tokrat vse od priprav do samega zaključka srečanja, za razliko preteklih tekem, nista bila zgovorna. Najbrž je k temu botrovalo dejstvo, da je bil po šestih medsebojnih obračunih rezultat neodločen, vsaka od ekip je, nekako izmenično, zmagala po trikrat. Glede na dolgoletne izkušnje 72. br SV pri pripravi in organizaciji že tradicionalnega nogometnega srečanja, letos ni bilo potrebe po doslej običajnih sestankih. Kapo dol poveljstvu in še posebej častniku Srečku Cehnarju, ki je pripravi in organizaciji pritisnil piko na i! Vse se je zdelo idealno, a glej ga zlomka, nekje pa se je vendar zataknilo. Kje drugje, kot na avtocesti Ljubljana – Maribor. Del ekipe MORS-a se je znašel v prometnem zamašku in počakati je bilo treba, da se ekipa popolni. Zgodil se je zamik tekme,. Vsi zbrani, vključno s sodnikom in gledalci, smo potrpežljivo počakali in se še kako razveselili prihoda nič krivih zamudnikov. Lanskoletnega poročevalca Martina Benka, podpredsednika OZSČ Maribor, je tokrat zamenjal Zlatko Partlič, sekretar združenja. Zgleda, da mu je mikrofon v roki dal moč, njegov močan glas je preplavil širšo okolico. Priganjal je vse k uvodni predstavitvi tradicionalnega dogodka in k samemu začetku večnega derbija. V zvezi z omenjeno zamudo, vezano na časovnico ostalih aktivnosti v spomin PEKRSKIM DOGODKOM, je bilo med selektorjema in sodnikom dogovorjeno, da se polčasa skrajšata za 5 minut, torej 2 krat 20 minut, z 10 minutnim odmorom. Tudi fotografiranje in ogrevanje pred tekmo ni izostalo. Tekma se je pričela ob 15.uri.

Nasprotnika sta se predstavila v sledečih postavah:

MO RS: 1-Svetičič Vojko 8-Kos Aleksander 14-Mahmutovič Jasmin 18-Kralj Marko 5-Zilič Adnan 16-Polšak Vilibald 6-Majcen Boris 20-Kolarev Sandi 7-Hudin Marjan 10-Kotar Jože 22-Arko Jože, kapetan moštva in tudi selektor ekipe;

Sodnik: Turk Dušan

ZSČ: 1-Kitel Bojan 2-Heričko Boris 15-Kovaček Branko 3-Krajnc Zlatko, kapetan moštva,. 4-Merkuš Matjaž 8-Vesenjak Robert 6-Ahmetovič Zoran 9-Kalčič Jože 10-Cehnar Zdenko

5-Kočevar Anton 12-Galič Živko ( v 2. polčasu na golu zamenjal Kitel Bojana), selektor ekipe Kremavc Bruno;

Kratek žvižg rutiniranega in renomiranega nekdanjega nogometnega sodnika je označil začetek »večnega« derbija.

MO RS-ovci so tokrat pritisnili na plin že v prvi minuti. Nobenega začetnega otipavanja, kakor ponavadi, sem se zdrznil in glasno zavpil:«Striktno pokrivajte vsak svojega!« Stisnili so nas v naš kazenski prostor, streljali so iz vseh pozicij. Arko, Majcen, Hudin in Kotar so bili nadležni in hitri kot ose. Kitel si je hitro ogrel dlani. Sledil je kot za kotom. Pritisk se je belim obrestoval, v 4. minuti je Hudin zvito preigral ožjo obrambo in z močnim strelom zabil za vodstvo MO RS 1:0! Šok! Poskušal sem s posameznimi menjavami, toda beli so še kar napadali. Kapetan vijolic – Krajnc je vzpodbujal soigralce. Vžgalo je, v obrambi smo bili bolj odločni, na trenutke celo preveč. To je hitro opazilo sokolje oko sodnika Turka in preostra obrambna posredovanja Kovačeka in Cehnarja je kaznoval z rumenima kartonoma. Imel sem občutek, da je podelitev kartonov osupnila tudi nasprotnikove igralce, saj to doslej ni bil običaj. Kakšen opomin že, a karton, tudi rdečega je bilo videti, pa še ne. Mož v črnem je bil odločen. Iz razmišljanja me je zdramila dobra akcija mojih – vijoličastih varovancev, ko je v 10. minuti igre Cehnar izenačil na 1:1. Po izenačujočem golu je tekma potekala bolj enakovredno, večjih priložnosti pa ni bilo ne na eni in ne na drugi strani. Končno polčas, je kdo zahlipal. Kako nadaljevati v 2. delu igre sem razmišljal, ko je iz vrat moral oditi, niti ne vem kam, prvi vratar. Tudi Vesenjak, skoraj nenadomestljiv igralec – napadalec je, moral nekam drugam (na neke druge tekme, sem kasneje izvedel). Tako je pač z boljšimi nogometaši, ni kaj selektor, znajdi se, kakor veš in znaš! Fantje strnimo vrste in v boj, sem jih junačil, najbrž tudi sebe. V nadaljevanje smo oboji stopili previdneje. V 28. minuti je zaradi preostre igre rumeni karton prejel eden od igralcev MO RS-a. Minuto kasneje, torej v 29. pa je na semaforju pisalo 1:2! Poročevalec s tekme je skoraj izgubil glas, ko se je oznanil è goooooooool!! Kaj se je zgodilo? Avtogol belih, kot na svetovnih tekmah. Nespretno posredovanje enega obrambnih igralcev in zgodi se. A kmalu so se beli pobrali. Tekla je 32. minuta srečanja, ko je po ostrem predložku z boka Majcen z glavo izenačil na 2:2. Da bi vsaj zdržali pri tem rezultatu, sem upal. Žal, za nas, zame, se ni izšlo. Tokrat je MO RS pokazal in dokazal svojo kondicijsko premoč. V bližini, med publiko sem videl in slišal fantiča, ki je vprašal, svojega očeta:, kako, da ti sivolasi v belem tako tekajo, pri vijoličastih pa vsaj dva komaj stojita? In oče je odgovoril: »To je slovenska vojska!« In kako se je odvilo naprej? V 37. minuti se je žilavi, hitri in spretni Arko najbolje znašel v gneči pred vratarjem Galičem in iz neposredne bližine povišal rezultat na 3:2. V 43. minuti, v zadnji minuti podaljška tekme, je hitri Majcen v krsto vijolic zabil še četrti žebelj è 4:2! Osamljeni »Pula« - Kovaček Branko je le nemo opazoval šolski primer zadetka, po predhodni podaji v prazen prostor. Kje ste soigralci, se je jezil, oni pa njemu v en glas:«Razmišljamo o revanšu maja 2014!« Sledil je prijateljski stisk rok, tudi objemov ni manjkalo. Čestital sem selektorju Arku in mu priznal:«Zasluženo ste zmagali!«

Sledila je slavnostna podelitev spominskih medalj in pokalov. Ponovno sta jih podeljevala sekretar ZSČ Janko Ljubič in predsednik OZSČ Maribor Jože Škof. Tekmo je spremljal tudi brigadir SV Venčeslav Ogrinc, obenem tudi predsednik PO VŠP, ki mu prav tako gre zasluga, da se tovrstne tekme odvijajo. Poveljstvu 72. br SV in vsem, ki so pripomogli k zagotovitvi tradicionalne nogometne tekme še enkrat – iskrena hvala! 2014 se neusmiljeno bliža. Pa bo res držalo, bolj si star, čas hitreje teče.

Maribor, avgust 2013

Bruno KREMAVC, stotnik,

selektor komb. ekipe ZSČ